Krožna pot Pentlja - 2.del in zaključek

Mesec in pol je minilo odkar sva prehodila prvi, zajeten kos Pentlje. V podzavesti sva nekoliko odlašala s preostalim delom. Zdelo se nama je, da bo preveč ravninski in asfalten. Če ne greš, ne veš. Pa sva šla :) 

Obetal se je sončen in topel februarski petek. Zjutraj se nama ni nikamor mudilo (komu se ljubi zjutraj hoditi po mrazu, potem pa preostanek dneva nositi debela oblačila v ruzaku?!). Po okrepčilnem spancu in sveži domači kavici vžgeva motor avtomobila in pičiva proti Brezovici, na start Krožne poti Pentlja - vrtec V Radni. 

Začetek poti po asfaltu... Grrrr, resno?! Po nekaj 100 metrih za vsak slučaj vprašava starejšo domačinko ali naju ta pot pelje do Gradišča (prva točka z žigom na današnji poti). "Prav, prav, ampak zelo naokoli... Bi bila hitreje, če bi šla pri vrtcu gor!" Skomigneva z rameni, se zahvaliva in nadaljujeva. 
Hitro prideva do gozda, pot se za kratek čas postavi navkreber, potem pa sem in tja, gor in dol vodi naprej. Označeno je dobro, je pa nujno, da si oprezen in pozoren - na markacije in table. 

Kmalu najino pozornost usmeri majhna tablica, pribita na drevo... 

Zanimivo! Kaj vraga pomeni? Je nekje na poti ribnik, poln žab? Straši tod kakšen velik žabak? Bom dobila princa??? Aja, tega že imam:) Pojdi in vidi:) 

Ko sva se spustila po Gadovem klancu, sva potrebovala samo še nekaj urnih korakov navzgor in bila sva na vrhu Gradišča (530 mnv). Nobene žabe... razen naju dveh:) 

 

Po kratki pavzi (ja, saj vem... grda, grda razvada) in vsem vpisovanju in štemplanju, nadaljujeva na točko št. 2 - Debeli hrib (541 mnv). Po komaj pol ure sva že tam... 

In tam je tudi žabica :) in njena pesmica. 

Pot naju vodi naprej proti Dragomerju... najprej gozd, potem malo travnika... 

... in potem.... 

Asfalt :(
Nadvoz nad AC naju pripelje do ravnine, po kateri maširava naslednjih cca 3 km. 

Potem naju odreši makedam. V vasi Podplešivica obkroživa vznožje hriba, naslednja 3. točka pa je na njegovem vrhu (Plešivica 390 mnv) ... Hop, hop:) 

Z vrha se vrneva po isti poti nazaj dol (čisto kratko), potem pa nadaljujeva proti Notranjim Gorica. Spustiva se konkretno dol, po ozkih asfaltnih ulicah, potem pa se Pentlja spet usmeri na makedam... 

Marsikaj se da izkoristiti za podlago za markacije - Pentlja in Jakobova pot, združeni <3.

Po kakšnem kilometru pot zavije pod železnico, potem pa na barje, do Ljubljanice. 

Ob Ljubljanici nadaljujeva proti Podpeči... Malo blatno, ampak fletno. 

Ker tokrat hodiva po delu obhodnice, ki nama je ni uspelo prehoditi prvič, se v Podpeči nisva usmerila proti vasi Jezero (žig št. 4) in čeprav sva že štempljala 16. žig v sami Podpeči (292 mnv), sva vseeno zakorakala v center - na kavo, Coca Colo in sendvič :) 

Potem se vrneva nazaj čez most in pri stari tovarni zavijeva desno, na Poljsko pot, še kar ob Ljubljanici. Ta del je nekoliko slabše označen oz. sploh ni - morda so smerne table podrli nori traktoristi, ki so tod pogost pojav?! Z zemljevidom si lahko zelo pomagate, pot namreč vodi zelo odsekano do začetka Notranjih Goric (jap, ista vas že spet, le na drugem koncu). V vasi se ponovno pojavijo smerne table in markacije in zdaj lahko nekoliko lažje dihamo, a ne mož? :) 

Do naslednje, 17. točke (Veliki vrh - 373 mnv) se pot vleče kot kurja čreva - dejansko veš in čutiš, da hodiš okoli riti v žep. Vsaj rožice lahko občudujem... Je že pomlad???? 

Sam vzpon na hrib po nekaj kilometrih ravnine ni nič posebej zahteven - potem, ko se noge navadijo hoditi v klanec in ne več po ravnini :) 

Če opisi držijo, naju od Velikega vrha do cilja/izhodišča loči še slabe 4 km. Letiva z brega dol kot bi nama gorelo pod nogami in se ob pogledu na asfalt, ki bo podlaga do bridkega konca, enostavno vdava v usodo in urno premikava svoje, sedaj že boleče, nogice... Leva, desna.....leva, desna.... leva, desna:) 
Preden dejansko vkorakava do avtomobila (vrtec - 307 mnv), se oglasiva še v Pekarni Kovač - pustni krofi so dišali po vseh vaseh na poti, zdaj je končno čas, da si privošči tudi moj mož enega. Ali pa dva:) Zame, ki sem bolj sitne sorte, imajo v Pekarni veeeeelik linški piškot iz ajdove moke in bučnih semen, ki je odličen! Hja, slikice pa ni... So bila usta prehitra :) 

V 5 urah in 15 minutah sva prehodila 29 km in naredila 680 višincev, dodatno uro in pol pa sva porabila za postanke (štemplanje, vpisovanje, lulanje, kavo, malico in čik pavze). Ta del Pentlje je precej ravninski, asfaten pa ne toliko kot sva pričakovala - še dobro, stopala so hvaležna zelo! 

Spodaj so nanizane časovnice in razdalje po odsekih (od zap.št. 1 do 3 in 16 do 18), kot jih je izmerila ura GarminFenix6x:

Brezovica - Gradišče (zap. št. 1): 4,55 km, 55 min
Gradišče - Debeli vrh (zap. št. 2): 2,45 km (7 km), 30 min (1h 25min)

Debeli vrh - Plešivica (zap. št. 3): 7 km (14 km), 1h 10 min (2h 35min)

Plešivica - Podpeč (zap. št. 16): 5,2 km (19,2 km), 55 min (3h 30min)

Podpeč - Veliki vrh (zap. št. 17): 6 km (25,2 km), 1h 5 min (4h 35min)

Veliki vrh - Brezovica (zap. št. 18): 3,8 km (29 km), 40 min (5h 15min)

Na koncu je dejstvo samo eno: po poteh Pentlje zagotovo ne bi hodila, če ne bi bila opisana, označena, oglaševana kot obhodnica. Tistim članom PD, ki ste jo začrtali in uredili čestitava, naredili ste veliko in dobro delo. Tistim pohodnikom, ki kolebate "bi - ne bi" pa takole: pojdite! Če ne gre od enkrat, jo obhodite v več delih... Lepo je, ne bo vam žal. Vsekakor boste odločitev vmes tudi preklinjali, a nič hudega... Biti zunaj, na svežem zraku in z bolečimi nogami ni najhujše kar se vam lahko zgodi, kajne?