Ko gre Slovenec v hribe na Krk
Ko me na mrzel oktobrski večer sodelavka povabi na morje ne pohod, ne potrebujem dolgo časa, da potrdim udeležbo. Ko pride jutro in je treba navsezgodaj vstati iz tople postelje, za trenutek obžalujem svojo naglo odločitev. Ob 7. uri zjutraj na bencinski črpalki v Ilirski bistrici oblečem puhovko, mož pa me pocrklja z vročo petrolovo kavo na poti. Hitro se zbere celotna ekipa in v koloni treh vozil šibamo proti Krku. Sonce se prebija in ko sveti skozi vetrobransko steklo in postane toplo je jasno, da je pred nami čudovit dan. Neučakani, nemirni in zvedavi kar ne moremo dočakati, da se pripeljemo do izhodišča, do Baške. Hitro parkiramo, se preobujemo, razkužimo grla z domačimi limoncani in čakamo... Organizator nas počasti z domačo rakijo, čajem in ocvrtimi miškami. Smešna gospa, s piskajočim glasom, nas lepo pozdravi v jeziku, za katerega ne vemo prav dobro od kje izvira. Bolj pogumni v skupino A, pravi, ostali v skupino B, ki bo hodila "lagano laganini". Še eno miško v