Sometimes I walk

Za zadnji dan poletnega dopusta izbereva pohodniško turco nad Bohinjem. O prečenju spodnjih Bohinjskih gora mož razglablja že celo sezono - v dobrem in slabem, pravijo, zato milo prosim, da turo nekoliko skrajša*, saj sva del od Vogla do Črne prsti (v obratni smeri) obhodila pred dvema letoma . Pristane (samo tako je lahko prepričan, da mu bom delala družbo), a vseeno določi rano uro odhoda - turca ne bo kratka, pa tudi vroče zna bit precej... A bejš, bejš?!  * Celotno prečenje spodnjih Bohinjskih gora: od Bogatina do Črne prsti. Na poti ni koč (razen na začetku - Komna in koča pod Bogatinom) in ni pitne vode, zato nahrbtnik tokrat obteži izdatna količina tekočin - cca 3 litre / nahrbtnik... Ufff!  Za izhodišče poti si izbereva Kočo pri Savici (parkirnine malo pred 5.to zjutraj ne zaračunavajo) in startava proti Komni. Ker je še temno, se hoja po serpentinah ne vleče tako zelo, čeprav jih je za cel kup! Začnemo s 1. ...  Medtem se že dela dan...  ... in končamo pri 48. 🙃 Cik cakanje p

Zaradi napovedi slabega vremena v noči iz sobote na nedeljo, odpovem pohod na Triglav in grem v petek dat kri. Moja draga sestrica se nato spomni, da bi jo v soboto lahko mahnili na Vrbanove špice. Vreme bo! Če bo tudi moči dovolj, bo krasno ☺️ Na hribi.net preberem zapis poti - smer Lojzeta Rekarja. Z majhno kepico v želodcu nabašem ruzak in sestro v avto. Iz Ceste v Radovno najprej faliva odcep za Dolino Kot (makedamski odcep na desno, ob parkirišču), potem pa se malo pred šesto uro podava v soparno jutro po zložni poti navzgor.  Po eni uri hoje doseževa gozdno mejo in zapustiva senčno zavetje. Pot se nadaljuje cik cak do sedlca, cca 500 m višincev višje. Počasi, korak za korakom premagujem strmino. Mimo Debelega kamna. Na trenutke se mi zdi, da v mojem telesu ni niti ene energijske celice več. Sonce pripeka. Znoj teče v potokih in za sabo pušča slane sledi. Ura pa še niti ni sedem?!  Na križišču, v katerem se leva pot odcepi proti Staničevem domu, izbereva desno, ki preko Spodnje Vr