Sometimes I walk

Dokler vremenoslovci ne napovejo konkretne pošiljke snega, je treba za malček zimskega vzdušja iti nekoliko višje. Zato smo se zapeljali na višje ležeči prelaz - Vršič (1.611 m. n. v.), ki je bil danes izhodišče našega nekoliko krajšega zimskopohodniškega izleta na Nad Šitom glavo (2.087 m. n. v.). Malo pred deveto uro zjutraj smo na omenjenem prelazu parkirali. Ko smo odprli vrata avtomobila, smo jih nemudoma zaprli. Kljub ne tako hudim -6 stopinj Celzija je veter bril in hladil. Najraje bi se obrnili. Kakšno minuto traja, da zberemo pogum, oprtamo ruzake in gas. Takoj, ko zavijemo z asfaltne ceste na gozdno pot, nam dobrodošlico zaželi zasnežena in poledenela podlaga. Verige Lesce romajo iz torbice na čevlje. Hodimo po poti, ki vodi tudi na Malo Mojstrovko. Pot na Šitno glavo se kmalu odcepi desno, njen obris je komaj viden, svežih stopinj pa ni. Vsi so šli na Mojstrovko.  Za Nad Šitom glavo še niso slišali ;). Zelo hitro se dvignemo nad senco, in če ne bi prav ni

Po novem izbiramo hribe, ki so nezahtevni, na katerih še nismo bili in imajo hecno ime. Tokrat smo izbrali Vošco nad Kranjsko Goro. Malo pred Kranjsko Goro se cesta odcepi desno proti vasi Srednji Vrh. Ozka, asfaltirana cesta nas pripelje do vasi, kjer pustimo avto in glej glej...tokrat ne bo potrebno čepet za avtomobilom ali pa v grmu...na minus gremo gosposko ;) No, samo jaz, ostali imajo očitno velikanske mehurje. Najprej nas pot vodi še malo po asfaltu, potem čez dvorišče kmetije in potem...strmo navzgor! Grizemo kolena, dobesedno. Zahtevno ni, je pa naporno. Prečimo gozd, potem na cca 1.350 m.n.v. pridemo do prvih zaplat snega. Za ovinkom pot izgine, zato se poženemo direktno navzgor po travnatem pobočju. Če se je zdelo prej strmo, je zdaj navpično! Se vsaj malo ustavimo in pogledamo naokrog. Ko zlezemo iz brezpotja in gozda, pridemo na belo čistino....ahhhhhhhhhhh, zadihamo ;) In že vidimo vrh....vau, to je bilo hitro. Skozi oblake pokuka sonce v tren