Sometimes I walk

Se spomnite, kako ste se kot otroci podili po snegu, se sankali, smučali, kepali? Ko ste bili mokri skoz in skoz, pa vas to niti malo ni motilo? Jaz sem že skoraj pozabila, zato je bila nujno potrebna akcija za osvežitev spomina.  V soboto, v mrzlem in oblačnem jutru, se v stilu "teenage ninja turtles" odpravimo proti Koči na Zelenici - v družbi sestre, hčere in moža. Snega je veliko, pobočje pa precej dobro utrjeno za lep zimski sprehod. Zaradi strmine hitro pozabimo na mraz in se ob prijetnem klepetu počasi približujemo koči na Zelenici. Tu je mnogo turnih smučarjev, med sankači pa naša mala odprava prevzema primat.  Pogled proti Trianglu da slutiti, da pot do tja ni uhojena. Hči in mož zato počakata v koči na toplem, midve s sestrico pa gaz v sneg. In to kako!!!  Neshojeni, na novo zapadli sneg zahteva precej dodatne energije. Ko se mi noga vdre do riti, potrebujem vso moč in voljo, da se izkopljem in nadaljujem. Na najbolj strmih delih poti, kjer