Sometimes I walk

V torek dopoldne mi sestrica pošlje zemljevid s traso Krožne poti Pentlja in pripisom "Nekaj za vaju". V torek popoldne, ob kavici, možu pokažem zemljevid. "Ja, bova šla, a ne?" vpraša. "Ja, najbolje kar zdaj - temperature so ok, snega ni, napovedano je lepo vreme za vikend." mirno odvrnem. Pogleda me malo postrani in dvomi "A misliš, da zmoreva?" "Itak!" izstrelim. Ko se spogledava, oba bruhneva v smeh (zadnje čase sva predvsem kratkoprogaša, op. a.). V sredo imava oba odobren dopust za petek, kar pomeni, da greva... "Bog, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!" mi odmeva v glavi, a sem lepo tiho in ne priznam, da me malo skrbi. Prebereva opis poti (https://www.brezovica.si/krozna-planinska-pot-pentlja/), podrobneje pregledava zemljevid, si narediva lasten dnevnik za zbiranje žigov, z vsemi napotki za preživetje seznaniva hčer, ki bo ostala doma in na dan D (petek), ko se zdani (malo čez 7 uro) parkirava v Podpeči (sti