Sometimes I walk

Poletno sezono gorništva sva z možem zaključila s Stolom, povsem neplanirano in nepričakovano. Potem se je zgodil moj 40. rojstni dan, kaskaderski padec s kolesom, deževno obdobje in trebušna viroza. In kar naenkrat je prišla zima... Torej, edino logično je, da zimsko sezono začneva tam, kjer se je poletna končala - na Stolu:) Skok na Stol ni zahteven niti po terenu niti po dolžini poti. Da bi vključila vsaj malo avanture, se odločiva, da bova lovila sončni vzhod. Vsteneva ob 3.20, v avtu sva ob 4ih (mhmmmm... je ni čez domačo kavico) in nekaj minut čez 5 startava izpred Valvasorjevega doma. In ubrisana nisva samo Mi2... na parkirišču je že kar živahno! Od tu na Stol vodita 2 poti - krajša Žirovniška in nekoliko daljša Zabreška pot. V mislih sva imela krajšo za gor in daljšo za dol. Na prvem razcepu sva se držala pravilne leve poti, na drugem pa sva jo gladko ignorirala. V podzavesti očitno nisva želela deliti sončnega vzhoda z vsemi ostalimi pohodniki😉 Na višini cca 1.600 mn