Sometimes I walk

Dopusti, dežurstva, fešte, koncerti... V teh dneh težko uskladimo termin za primorsko- gorenjsko druženje v objemu slovenskih gora. Vseeno določimo termin, razpošljemo vabila in čakamo...na potrditve, na vreme... Končno pride sobota, od pričakovanih 15 udeležencev, se nas zbere devet. In med temi devetimi tudi najina hči in njena prijateljica. To pa je nepričakovano!    Mož je splaniral lepo, zložno in ne preveč zahtevno turco pod vznožjem Begunjščice. Vseh devet se nas je zgodaj zjutraj z Lubelja podalo na planino Preval-o. Skozi Bornove tunele z lučkami... ...in fascinantnimi razgledi... Pri Mariji fanta lovita sapo in nabirata energijo ;) Še malo pa bomo na planini... Ekipa je popolnjena, a ne za dolgo. Tu se bodo naše poti za kratek čas ločile - polovica ekipe gre namreč na Begunjščico, na Veliki vrh, ostali pa pod njo do Roblekovega doma, kjer se zopet srečamo. Brez Coca-Colce seveda ne gre....    Na Begunjščico se bomo vzpeli čez t.i

Pozimi, ko smo skočili na Šitno glavo pod Malo Mojstrovko, smo ga s spoštovanjem opazovali -  Prisojnik. Kot majhen črv se je njegova podoba usidrala v naše male možgane in potrpežljivo čakala... Da bomo imeli čas, kondicijo, opremo, vreme... Napovedan topel poletni dan, sončen in primerno temperiran. Odobren dopust, okrepčilen spanec, oprema v ruzaku, sestra s Coca-Colcami pred zoro na hišnem pragu...dobitna kombinacija;) Ker smo za vikend stestirali plezalno opremo in je delovala brezhibno, smo smer vzpona na Prisojnik iz prvotne grebenske poti spremenili na Kopiščarjevo. Pa da vidimo;) Ravno, ko se je začel delat dan, smo parkirali na Vršiču, kar nam daje odlično izhodiščno pozicijo - smo na 1.611 m.n.v., samo še 1.000 višincev do vrha! Obujemo gojzarje in se mimo Tičarjevega doma vzpnemo v hrib. Glej, glej... naša pot, ki ji rečejo tudi "skozi okno" se spušča! Konkretno! Kaj nam zdaj pomaga, da smo bili na 1.611 m.n.v.??? Kar nekaj metrov se nabere, a smo