6.BRBL pohod po medvedovih stopinjah - Roška pot

V enem letu človek pozabi marsikaj. Oziroma v svoj spomin pospravi samo tisto, kar je spomina vredno. Moj spomin ima še dodaten filter - zapomni si lepe, dobre, pozitivne stvari, ostalo preprosto izbriše.

Natanko eno leto nazaj smo nadebudni izzivalci kočevskih kosmatincev opravili z roško potjo prvič. In ker enkrat ni nobenkrat, smo šli še drugič;-)

Zgodaj, zelo zgodaj, zjutraj smo parkirali v Kočevju, ob Rudniškem jezeru, dvignili štartne kartončke, se pobipkali in šli. V noč. V mraz. V koloni na sprehod po kočevskih gozdovih. Kar 2.000 nas bo danes na poti. Nekateri na prvi polovici poti do Žage (33 km), nekateri na drugi polovici poti od Žage do Kočevja (31 km), nekateri pa kar po celi - 64 km. 

Preden z možem zares zagrizeva kolena, si privoščiva še nekaj vdihov sladkega nikotina, potem pa se pridruživa koloni čelnih svetilk, ki se vije po ulicah Kočevja.


Jutro je mrzlo tudi tukaj, zato je tempo soliden. Ko bi le ne bilo toliko ljudi, ki jih je potrebno prehiteti! Z delom ekipe se srečamo po kakšni uri in skupaj nadaljujemo do prve kontrolne točke - Luža.


Ne vem zakaj, ampak v spominu imam, da smo lani do Luže prišli prej, da se ni tako vleklo:-P


Po dobrih treh urah in 19 km je čas za prvo pavzo. Srečamo se s celotno ekipo, izmenjamo prve vtise in kmalu nadaljujemo, saj se telo ohlaja presenetljivo hitro.


K sreči je posijalo sonce in nam je postalo toplo. Vijugamo levo in desno med preostalimi pohodniki in se trudimo držati svoj tempo.


Čez drn in strm hitimo proti Rogu, najvišji točki pohoda. Za vsak klanec mislimo, da je tisti, ki nas bo pripeljal na vrh. Po cca 10ih brcah v temo, le pride ta pravi - poln vonja po česnu (čemaž raste okrog in okrog) in strm do kraja.


Ker je na vrhu malo prostora, ljudi pa veliko, se odločimo, da bomo pavzirali na naslednji kontrolni točki.
Spust z Roga je strm in za kolena neprijeten. Z mislijo na hladno Coca-Colo in pivo, premagamo tudi to!


Res nam ni hudega!!! Po malici se zleknemo v travo in malo počakamo - na del ekipe, ki prihaja na drugi del poti. In na predsednika republike, ki bo otvoril portal v kočevski pragozd...imamo pa res srečo:-)



Zven himne nas dvigne na noge in ker smo že ravno pri delu, nadaljujemo s pohodom. Skozi portal v pragozd. Juhej!


Tako kot lani, tudi letos ne razočara. Le da traja nekoliko dlje - res nas je veliko!




Po 6 km se prebijemo skozi. Vročina je že huda, hidracija zelo pomembna. Ampak še vedno imamo ogromno energije za hec in druženje.



Do konca poti imamo še 25 km, kar sploh ni hec. Po vsakem postanku je nadaljevanje poti težje. Telo je togo, stopala so utrujena, čevlji postajajo tesni. Jebiga, kar smo skuhali bomo pa še pojedli. Nadaljujemo. In iščemo vsak svoj način, da si dvignemo moralo. Grem stavit, da se mi je ta del poti do naslednje kontrolne točke trajno izbrisal iz spomina. Vem, da je trajalo dolgo. Vem, da je bilo naporno. A nimam pojma, kakšna je bila pot. Naj slika pove več kot tisoč besed...





Ne vem natančno kako dolgo, ampak dolgo je trajalo do naslednje, zadnje kontrolne točke pred ciljem. Vsaka celica v mojem telesu je hlepela po energiji, vodi, počitku. Privoščimo si dolgo pavzo...


Čeprav je luštno, je treba oddelati še zadnjih 11 km. Zdaj vklopimo turbo pogon in hitimo, da bo čimprej konec. Vzponov ni več, samo še malo asfalta, blata in pohodnikov, ki jih prehitevamo enega za drugim, a jih kar ne zmanjka. Ko zagledam Kočevje, vem da je konec. V mislih se moja stopala že hladijo v Rudniškem jezeru,  brbončice pa uživajo v slastnih čevapčičih.



Na koncu so ostali lepi spomini, medalja in priznanje. 12 ur hoje in 3 ure počitka smo potrebovali za 64 km in skoraj 2.000 višincev. Ni slabo za amaterje, kajne? :-D



Organizacija je bila tudi letos vrhunska, lepo poskrbljeno za varnost, vode je bilo dovolj (čeprav je imela hecen okus po kloru?!), tudi za juhico so rekli, da je bila odlična. Čestitke in le tako naprej!

Čestitke pa seveda predvsem vsem pohodnikom in nekaj tekačem, ki so zborbali s potjo in krepili zdrav pohodniški utrip!

P.S.: Kdo ve, morda pa gremo še kdaj?!

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Krožna kolesarska tura - Nanos (1.240 mnv)

Ljubelj - Preval-a - (Begunjščica) - Roblekov dom - Izvir Završnice - Zelenica

Po grebenu od Črne prsti preko Krna na Komno