Prečenje spodnjih Bohinjskih gora

Za zadnji dan poletnega dopusta izbereva pohodniško turco nad Bohinjem. O prečenju spodnjih Bohinjskih gora mož razglablja že celo sezono - v dobrem in slabem, pravijo, zato milo prosim, da turo nekoliko skrajša*, saj sva del od Vogla do Črne prsti (v obratni smeri) obhodila pred dvema letoma. Pristane (samo tako je lahko prepričan, da mu bom delala družbo), a vseeno določi rano uro odhoda - turca ne bo kratka, pa tudi vroče zna bit precej... A bejš, bejš?! 

*Celotno prečenje spodnjih Bohinjskih gora: od Bogatina do Črne prsti.

Na poti ni koč (razen na začetku - Komna in koča pod Bogatinom) in ni pitne vode, zato nahrbtnik tokrat obteži izdatna količina tekočin - cca 3 litre / nahrbtnik... Ufff! 

Za izhodišče poti si izbereva Kočo pri Savici (parkirnine malo pred 5.to zjutraj ne zaračunavajo) in startava proti Komni. Ker je še temno, se hoja po serpentinah ne vleče tako zelo, čeprav jih je za cel kup! Začnemo s 1. ... 

Medtem se že dela dan... 

... in končamo pri 48. 🙃

Cik cakanje po serpentinah preide v dolino Pekel (?!), ki je strašna samo v tem, da je pot po njej zeloooo zložna. Kmalu se pot spet vzpne in glej, glej sva že pri Domu na Komni (1.520 mnv) - tu je že cel živ žav! 

Privoščiva si Coca Colco potem pa nadaljujeva v smeri Koče pod Bogatinom (10 min naprej) in Vratc (Bogatinskega sedla). Ta del poti je sicer dolg, vendar zelo zložen. 

Pogled nazaj proti kočam... 

In naprej proti Vratcem (1.803 mnv), levo od njih pa začetek prečenja - proti Bogatinu. 

Grebenčkanje ima prav poseben čar in je meni neznansko všeč - hodiš po grebenu (ali malo pod njim, ponavadi nekaj časa po eni strani, nekaj pa po drugi strani grebena), razgled je fenomenalen na vse strani, napor pa pravzaprav ni tako zelo velik, saj si ves čas na vrhu ali pa tik pod njim 🙌

Vzpon na vrh Bogatin - tista druga špička zadaj (1.977 mnv), tam pa vse tisto, kar je zapisano zgoraj. 

Pogled nazaj na že prehojeno pot in vršace nad njo... 

Pogled na Bohinj, z jezerom zavitim v meglo 🙈

In pogled naprej po grebenu, smer Mahavšček... 

Mahavšček (2.008 mnv) in čas za pavzico, užitkanje na sončku in malico... 

Vrečka, vrečka povej, kaj skriva v tebi se zdej? 😊

Grêben v vsej svoji lepoti... Zdaj razumete, o čem govorim, kajne?💚

Najvišji od vrhov na fotki je Tolminski Kuk, ki je tudi najvišji v tem grebenu - najin naslednji postanek :) 

Pred Kukom sva se povzpela še na Vrh Planja, ki prav tako skriva posebna bogastva - kače 🐍. Ena izmed njih (gad/modras) si je, tako kot mi2, zaželela razgled z vrha in naju presenetila v ruševju malo pod njim. Le da ni bila v top kondicijski formi ali pa je bila bolj lene sorte! Čakala sva nekaj minut, potem jo je mož odrešil strmine in jo s palico dregnil dol s poti, da sva lahko nadaljevala. Še kar nekaj časa sem jo imela v mislih... Njo in njene prijateljice 😬

Jap, tako to gre 👣

Ob vznožju Tolminskega kuka s pogledom prav do vrha. 

Še malo...markacije so tu bolj tako tako, precej zbledele, malo več pozornosti pride prav. 

Levo od Kuka sta Zeleni vrh in Podrta gora. 

Na vrhu 🙏 (2.085 mnv) 

Pohodnica, ki jo srečava na vrhu se zaradi slabo označene poti s Kuka proti Planji obrne nazaj in do Migovca, Mi2 pa se spustiva po markirani poti pod Zelenim vrhom in Podrto goro v Škrbino (1.910 mnv).

Vrh nad Škrbino (2.054 mnv) vabljivo zre proti nama, a se odločiva, da ga dava na ignore, saj naju čaka še lep kos poti, sonce pa je tudi že postalo močno. Izbereva pot pod vrhom in malo naokoli 😊

Pogled v Bohinj 🏞️

Od samega začudenja, da ne prideva na obisk, se je Vrh užaljeno odel v meglico... 

Pot "naokoli"... 

Proti Konjskemu sedlu (1.782 mnv) - desno pobočje Vrha nad Škrbino. 

Pogled proti grebenu Škrbine... 

Na Konjskem sedlu oddahneva in razglabljava o izbiri nadaljnje poti... Zgornja pod Mejo in Voglom do Globokega in potem v dolino ali spodnja čez Planino Zadnji Vogel in Žagarejev graben v dolino? Gospa, ki je ravnokar prišla iz Vogla, predlaga zgornjo, ker je lepša, bolj razgledna. Pa tudi daljša, potrebno je iti še gor (ok, ni problem) in potem dol (to je že druga zgodba 🤦‍♀️). Moči imava še dovolj, zato morda preseneča odločitev, da greva kar direkt dol. Tudi nama se kdaj posreči, da je pamet na pravem mestu ob pravem trenutku  😂

Pa pojdimo... 

Pot, ki naju še čaka... 

Spuščanje.... 

Ko doseževa gozdno mejo, se pot začne spet rahlo vzpenjati... Je senčna in enostavna za hodit, na tleh listje in mehek korak... Potem zaslišiva zvonček in krave.... Voila, Planina Zadnji Vogel (1.413 mnv) 🐮

Da presekava napajanje z vodo, narediva postanek na Planini (sirarna) in prosim za Coca Colo. "To pa ni hotel! Imamo džus, če češ'." No prav, boljše kot voda pa le je... 

Mož je naročil eno Laško, tega je možakar prinesel brez besed 🤷‍♀️

Medtem ko sva pila vsak svoj vir zdravja, so nama družbo delale prikupne kokoške 🐔

Dvigneva riti in se spustiva v dolino. Suvereno zakorakava po markirani poti, ki je pravzaprav širok makedam in se kar lepo, zložno dviguje?! Oznake za Žagarejev graben ni nikjer, mi2 pa prelena, da bi pogledala na zemljevid, se znajdeva na smučišču Vogel....

...direktno pred Viharnikom... 

Ajoj, spet nama je uspelo... Zgrešiti pot🤦‍♀️ Skrivoma pogooglam kako pogosto vozi gondola v dolino... Vsake pol ure... Čez 11 minut.... Kaj pa če bi....??? 

Ne-navdušena nad vračanjem nazaj, iskanjem poti in matranjem kolen pri sestopu v dolino, kupiva karte za gondolo in se v pičlih 8ih minutah spustiva v Ukanc.... Like a boss 👍

Iz Ukanca do Savice, kjer imava parkiran avto, je še cca 5km poti... Namesto hoje po glavni cesti izbereva mirnejšo pot mimo campa Zlatorog. Sence ni. Vroče je. Vodnjak reši tudi to.. Za (pre)kratek čas 🙃

Urejena peš pot... Še malo... Slišiva avtomobile, klepet... 

Vidiva obrise streh... 

Pa sva...💪

Zasluženo 🍹🍟🍗

Vsega skupaj se je nabralo skoraj 30 km, dobrih 2.300 višincev in 8h 30min hoje. Po etapah pa takole:

Savica - Komna: 1h45min

Komna - Vratca: 45min

Vratca - Mahavšček: 50min

Mahavšček - Tolminski kuk: 1h20min

Kuk - Planina Zadnji Vogel: 2h35min

Zadnji Vogel - Viharnik: 30min

Ukanc - Savica: 45min

Še ena krasna turca je za nama. Od Vratc do Vogla sva hodila prvič, verjetno pa ne zadnjič. 

Kombinacija z gondolo je zmagovalna, še posebej naslednji dan, ko te kolena prav nič ne bolijo 🙏

Relive:

https://www.relive.cc/view/vKv2Ry8kr4v