Stari grad - Tilen - Grmada - Šmarna gora - Rašica - Tilen - Stari grad

V ponedeljek, 3. 2. 2020, bodo odprli prijave za Pohod po medvedovih stopinjah. Sva pripravljena? Zagotovo še nisva, je treba migat! Ker se nama ne ljubi vozit daleč in ker je okoli Brezovice napovedano slabo vreme (da bi končala Pentljo), se odločiva, da greva kar od doma in narediva en lep krog po domačih "goricah".


Najprej seveda na Stari grad. Direkt od doma, naravnost gor. 15 minut hoje v klanec požene kri po žilah in zbudi mišice. Pogledava prek ruševin in izbereva naslednji vrh - Grmada.

Ruševine pustiva samevati naprej in se obrneva proti vzhodu, smer Sv. Tilen nad Repnjami. 


Tu sva doma, tu narediva večino kratkih treningov ali pa samo sprehodov s kosmatincem. Sestavni del rutine je vpis v knjigo na Zemljanki...


... in po treh km še enkrat na Tilnu...


Pozdraviva gozdarja (podrla sta drevesa pred cerkvico, zdaj se bohoti v vsej veličini :) in nadaljujeva proti Repnjam... 


V Repnjah morava stopiti na asfalt, k sreči ne za dolgo - tik pred avtocesto KR - LJ izbereva kolovoz, ki se vije vzdolž AC ograje... 


... korak za korakom naju prinese do vasi Zavrh, pod Šmarno goro... Samo močvaro še prečkava in potoček, pa sva na hribu... 


... Jap, čisto malo še :))


Saj veste... Tisti hrib na desni je Grmada, levo je pa Šmarna gora... Dokler naju ne pride lovit kakšen kmet z vilami, sva čisto fajn!
Do vasi sva prišla brez incidenta in brez pomoči kakšne vile. Po cesti, po kateri na Šmarno goro vozijo tudi dobrote, sva se povzpela do razpotja na Grmado (malo nad križiščem ceste iz Zavrha in poti čez Peske) in krenila desno. Ne vem zakaj, ampak mislila sem, da jo bo pot mahnila naravnost gor do vrha... Nope, je bilo treba naokoli...


... Vsaj razgled na domačo občino je bil precej dober. 
Torej, ko prideva naokoli, se priključiva na Westrovo pot...po tej pa se gre direktno gor! Piham, sopiham in jamram, mož pa me gladko ignorira.... Ne, v resnici me ne... Še bolj pojača tempo in jaz, ko majhno dete, sledim. Le da zdaj piham, sopiham in jamram samo še navznoter :) Za nameček mi mož na vrhu Grmade ne privošči počitka, samo sebek in gas do Šmarke... Če lahko jaz potrpim, boš tudi ti, reče!!! Moj bog, kam smo prišli?! A se temu reče mobing???


Ihtavo nadaljujem za svojim dragim in neverjetno hitro prideva do vrha Šmarne gore. 


Na wc-ju me zalije švic, kot bi ravnokar pretekla mali maraton. Zunaj, ob Coca Coli in cigaretu pa potem skoraj zmrznem, ker ne-prijetno pihlja. Postanek je kratek, preden stakneva prehlad, oddrviva proti naslednjemu "vršacu" daleč, daleč naprej:)


Iz Šmarke sestopiva po romarski poti, ki naju pripelje v Šmartno, kjer nadaljujeva naravnost proti Gameljnam.

Nasvidenje Gora.... 
Dobrodošla Rašica :) 

Kolovoz, na katerega skreneva takoj, ko prečkava AC, naju pripelje v Gameljne natanko tam, kjer kreneva proti vrhu Rašice....srečkota:)

Markacije na Rašico so tokrat odlične, mirno in brez zapletov naju pripeljejo na vrh. Tu ne piha. Tudi prešvicana nisva čez in čez... A bi lahko malo počila?!

Mhmmmm....


Jap, zdaj bo treba te kalorije zmetat nazaj ven iz sistema... Namesto, da bi šla dol po cesti, jo ucvreva mimo stolpa, po grebenski poti, smer Selo pri Vodicah... Ta je krajša in hitrejša kot cesta:)


Po Rašici je 1.000 in ena pot, najti pravo je tako kot bi zadel sedmico na lotu. Glavna navodila nama je po telefonu dala moja draga mati, vmes sva malo zašla (čisto malo), mož je hitro rešil zaplet in s hriba sva prišla dol točno tam, kjer sva želela... Pri moževi tašči :))) Okej, moji mami <3
Ne zadrživa se dolgo, zdaj naju čaka kar nekaj asfalta - prej, ko bo za nama, bolje bo!


Nazaj domov se bova vrnila mimo Tilna (to je tisti hrib v daljavi, na desno) in Starega gradu... Samo še ta asfalt preživiva.... Mož pojača tempo, ura pravi, da hodiva tudi 7,2 km na uro.... Resno?!
Vas Polje, potem Repnje, Tilen, Stari grad, Hraše. Kaj? Sva že doma? Juhuhu :)

Skoraj 33 km in 1.400 višincev. 6h 10 min hoje. Plus 1 ura za hidracijo:)

Trening za prvo polovico Medvedov je uspel. Brez žuljev, brez bolečin, brez dežja in relativno hitro. Kaj bova pa z drugo polovico?!

Časovnica:
Stari grad: 15 minut; 1,5 km
Tilen: 30 minut; 3 km
Grmada: 1 h 40 min; 8 km
Šmarna gora: 15 min; 1,5 km
Rašica: 1 h 25 min; 7 km
Selo: 40 min; 3 km
Hraše: 1h 30 min; 8,5 km


Komentarji

  1. Seba @ Gmail2. februar 2020 ob 10:02

    Krasen krog sta naredila, z vilami ali brez ;)
    Res ni treba daleč od doma za trening ane.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Krožna kolesarska tura - Nanos (1.240 mnv)

Slika
S kolesom na Nanos je bila želja, ki se je že nekaj časa medila v moji glavi. Poguma za realizacijo pa kar od nikoder... Pred 3 tedni, ko smo se na Nanos sprehodili s prijatelji Primorci, pa smo se v žaru navdušenja enostavno zmenili, da gremo naslednjič gor s kolesi. Brez premisleka, brez ugovora.  Za organizacijo smo zadolžili Sebastjana, ki se je zadeve lotil znanstveno. Z avtom je prevozil pot z Nanosa do Bukovja, da bi preveril vozne, strminske in dolžniške razmere. Napaka!!! Ko se je po dolgi vožnji vrnil domov, nam je predlagal, da gremo raje peš, da poti ne bomo zmogli. Ja pa ja!  Saj poznate tisto, ko vam nekdo reče, da česa ne moreš narediti?! Zdaj se zadeve lotim znanstveno še sama in malo poguglam. Obstaja direktna pot gor iz Podgriča, dol pa lahko gremo tudi na Bukovje. Kajne??? 5 članov ekipe (Mateja, Primož, Bowsk, mož in jaz) se opogumimo in s parkirišča pod Nanosom v Razdrtem poženemo vetrovni dogodivščini naproti.  Preden zares startamo, nas presenetita Zlatan in Nede
Preberite več

Ljubelj - Preval-a - (Begunjščica) - Roblekov dom - Izvir Završnice - Zelenica

Slika
Dopusti, dežurstva, fešte, koncerti... V teh dneh težko uskladimo termin za primorsko- gorenjsko druženje v objemu slovenskih gora. Vseeno določimo termin, razpošljemo vabila in čakamo...na potrditve, na vreme... Končno pride sobota, od pričakovanih 15 udeležencev, se nas zbere devet. In med temi devetimi tudi najina hči in njena prijateljica. To pa je nepričakovano!    Mož je splaniral lepo, zložno in ne preveč zahtevno turco pod vznožjem Begunjščice. Vseh devet se nas je zgodaj zjutraj z Lubelja podalo na planino Preval-o. Skozi Bornove tunele z lučkami... ...in fascinantnimi razgledi... Pri Mariji fanta lovita sapo in nabirata energijo ;) Še malo pa bomo na planini... Ekipa je popolnjena, a ne za dolgo. Tu se bodo naše poti za kratek čas ločile - polovica ekipe gre namreč na Begunjščico, na Veliki vrh, ostali pa pod njo do Roblekovega doma, kjer se zopet srečamo. Brez Coca-Colce seveda ne gre....    Na Begunjščico se bomo vzpeli čez t.i
Preberite več

Po grebenu od Črne prsti preko Krna na Komno

Slika
Pravijo, da če ne veš, ne boli. Hec je v tem, da skoraj vedno izveš. In potem boli. Zelo. Prejšnji vikend nama je prvotne načrte prekrižalo vreme, ta teden pa je bila napoved sončna, suha, primerno temperirana, skratka popolna za hribolazenje. Nič izgovorov iskat, hitro gojzarje na noge dat! Izhodišče dvodnevne ture je bilo tokrat v Ravnah pri Bohinju, ob vznožju smučišča Kobla. Do tja naju je pripeljala moja mami, za kar se ji še enkrat lepo zahvaliva. Prečkava opustošeno smučišče in se poženeva v breg. Sonce je pokukalo izza hriba malo čez 6. uro, naju grelo in sušilo podrastje ob poti. Do Črne prsti hodiva večinoma po gozdu, do Oražnove koče, potem pa se pogled odpre na gore nad nama in dolino pod nama. Zajameva zrak s polnimi pljuči. Na Črni prsti kot ponavadi piha veter, v domu Zorka Jelinčiča je že zelo živahno in ko sestopiva z vrha (1.844 m.n.v.) si privoščiva umešana jajčka s slanino. Mlada oskrbnica doma jih je spekla popolno. Čeprav je bilo sedeti pred dom
Preberite več