Grmada - Šmarna gora

Seveda moj mož ne more biti pri miru. Tudi, če ga bolijo noge. Ko se je zjutraj vrnil s sprehoda s psom (po ravnem), me povabi na Šmarno goro. Gledam malo pisano, potem doda, da bi šla po plezalni. To pa ja!
Hitro se oblečem, vzamem vodo, telefon in cigarete. Da si ne premisli ;)

Parkirava na klancu v Pirničah, ki je trenutno zaradi del neprovozen (parkiranje pod Šmarno goro je že od vseskozi majhen problem oz. je potrebno parkirišče ali plačati (Lipa, Tacen) ali pa se znajti po gorenjsko). Sprehodiva se po klancu dol, do začetka Vikrč (bivša gostilna Kovač), na ovinku zavijeva levo in potem po kratkem klančku še enkrat levo na  privat parkirišče. Markacija na enem od debel, ki čakajo na razrez za drva, naju usmeri na makedamsko pot, ki čez nekaj sekund postane klasična gozdna pot.

Pogačnikova pot in vstop v steno pride takoj za tem. Minilo je že vsaj 20 let kar sem bila nazadnje tukaj, zdi se mi, da je pot obnovljena...skozi usek med skalami stopava po lepo vdelanih stopnicah / lojtrci.

Na vrhu stopnic je nekaj korakov položnejše poti, potem pa hop v steno - ob jeklenicah in skobah.

Luštnega je hitro konec, saj je plezalni del zelo zelo kratek. Ampak dober. Zračen. In rahlo previsen. Ni za vrtoglave ;)

Na koncu plezalnega dela stopiva na klasično gozdno pot.

Po cca 5 minutah se Pogačnikova pot pridruži Westrovi poti na Grmado. Po vsega skupaj pol ure (od tega je plezalnega dela cca 10 minut) doseževa njen vrh (676 m.n.v.).

Od tu se spustiva po gozdni poti do Sedla in za na vrh Šmarne gore (669 m.n.v.) izbereva Sobotno pot (gozdna, mimo kapelice), za kar potrebujeva dodatnih 15 minut.

Nekoč vzletna rampa za padalce je presenetljivo prazna, ležalnika vabita k počitku ;)

Z gore sestopiva po poti čez Peske - iz dveh preprostih razlogov: pripelje naju direkt do avtomobila in speljana je tako lepo, da najine noge ne bodo kaj dosti trpele.

Statistika:
5,5 km, 470 višincev, 1h 10min.