3. zimski: Nad Šitom glava / Šitna glava (2.087 m.n.v.)

Dokler vremenoslovci ne napovejo konkretne pošiljke snega, je treba za malček zimskega vzdušja iti nekoliko višje.
Zato smo se zapeljali na višje ležeči prelaz - Vršič (1.611 m. n. v.), ki je bil danes izhodišče našega nekoliko krajšega zimskopohodniškega izleta na Nad Šitom glavo (2.087 m. n. v.).

Malo pred deveto uro zjutraj smo na omenjenem prelazu parkirali. Ko smo odprli vrata avtomobila, smo jih nemudoma zaprli. Kljub ne tako hudim -6 stopinj Celzija je veter bril in hladil. Najraje bi se obrnili. Kakšno minuto traja, da zberemo pogum, oprtamo ruzake in gas.

Takoj, ko zavijemo z asfaltne ceste na gozdno pot, nam dobrodošlico zaželi zasnežena in poledenela podlaga. Verige Lesce romajo iz torbice na čevlje.

Hodimo po poti, ki vodi tudi na Malo Mojstrovko. Pot na Šitno glavo se kmalu odcepi desno, njen obris je komaj viden, svežih stopinj pa ni. Vsi so šli na Mojstrovko.  Za Nad Šitom glavo še niso slišali ;).
Zelo hitro se dvignemo nad senco, in če ne bi prav nič pihalo, bi bilo dovolj toplo samo za mikico.

Kmalu se pot popolnoma zabriše, hodimo na pamet. In tako kot nam je že v navadi, kar direktno gor. Sestra hodi po vseh štirih, mož se krega na pasjo pošast, ki ga meče iz ravnotežja, jaz se borim s palicami.

Ne mine več kot ura in že smo na vrhu. Waw. Hudo! Sončno! Čisto. In okrog nas same veličastne gore.

Za spomin še sebek in nazaj dol.

Wu-hu ... s polno mero previdnosti prečkamo poledenele plošče in plavamo tam, kjer je debelina snega malo večja.

Občutek je skoraj tak, kot pri hoji/teku po melišču. Samo da sklepi nič ne trpijo. Wu-hu ;)
Ko pridemo dovolj nizko, da veter ne brije več tako zelo, si nad potjo vkopljemo počivališče in si privoščimo čaj ... na sončku .... v snegu. Ali je sploh lahko še boljše? Samo če bi pogruntali način, da nas ne bi zeblo v riti ;)

Do avta je še čisto malo, ker je na poti sneg in ker nam dereze odlično služijo, letimo kot blisk.

Tičarjev dom na Vršiču je zaprt, zato se napakiramo v avto in spustimo do Erjavčeve koče. Tu dobimo esencialne tekočine (kavo, smrekovec, pivo) in vlaknine (piškotki + bonboni, ki jih v koči ponujajo gostom brezplačno), da si povrnemo porabljeno energijo.

Izlet na Šitno glavo je bil kratek in sladek, preživeli smo zabavno dopoldne, zdaj pa mislimo samo še na kosilo in lenobno popoldne pred kaminom ;)

Statistika:
- 2 uri
- 4 km
- 476 višincev

P. S. Na poti domov smo srečali vozilo gorske reševalne službe na nujni poti in nekaj minut kasneje helikopter, ki je letel v smer Vršiča. Na SOS Spin preberemo, da se je zgodila nesreča na vršiški cesti (podrobnosti še niso znane). Žal nesreče ne počivajo, zato pazimo nase in upoštevajmo svoje lastne sposobnosti in vremenske razmere. Ustrezna oprema še ne pomeni, da se nam ne more ni nič zgoditi. Srečno!