2. zimski: Vošca nad Kranjsko Goro (1.734 m.n.v.)

Po novem izbiramo hribe, ki so nezahtevni, na katerih še nismo bili in imajo hecno ime. Tokrat smo izbrali Vošco nad Kranjsko Goro.


Malo pred Kranjsko Goro se cesta odcepi desno proti vasi Srednji Vrh. Ozka, asfaltirana cesta nas pripelje do vasi, kjer pustimo avto in glej glej...tokrat ne bo potrebno čepet za avtomobilom ali pa v grmu...na minus gremo gosposko ;) No, samo jaz, ostali imajo očitno velikanske mehurje.


Najprej nas pot vodi še malo po asfaltu, potem čez dvorišče kmetije in potem...strmo navzgor! Grizemo kolena, dobesedno. Zahtevno ni, je pa naporno. Prečimo gozd, potem na cca 1.350 m.n.v. pridemo do prvih zaplat snega. Za ovinkom pot izgine, zato se poženemo direktno navzgor po travnatem pobočju. Če se je zdelo prej strmo, je zdaj navpično! Se vsaj malo ustavimo in pogledamo naokrog.


Ko zlezemo iz brezpotja in gozda, pridemo na belo čistino....ahhhhhhhhhhh, zadihamo ;) In že vidimo vrh....vau, to je bilo hitro.




Skozi oblake pokuka sonce v trenutku, ko stopimo na vrh Vošce - to pa je nagrada. Zraven še vroč čaj iz sestrine termovke in grda razvada - cigaret. Ah, saj razumete, kajne? ;)





In zdaj...ultimativna nagrada dneva...kratek spust po zasneženem pobočju - prijetno mehko, brez zdrsov in udiranj. Škoda le, da je trajalo zelo zelo malo časa. V tem času se je nebo lepo razjasnilo, postalo je toplo. Lahko smo sneli rokavice in na poti nazaj posneli nekaj fotk.





Tako hitro kot smo bili na vrhu, smo bili tudi nazaj. Pogled proti Kranjski Gori izziva in vabi na smučarske strmine... če bi imeli dilce v avtu... ;))


Statistika:
- 9 km
- 730 višincev
- 3 ure

Naslednjič pa....imate kakšen predlog?

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Krožna kolesarska tura - Nanos (1.240 mnv)

Slika
S kolesom na Nanos je bila želja, ki se je že nekaj časa medila v moji glavi. Poguma za realizacijo pa kar od nikoder... Pred 3 tedni, ko smo se na Nanos sprehodili s prijatelji Primorci, pa smo se v žaru navdušenja enostavno zmenili, da gremo naslednjič gor s kolesi. Brez premisleka, brez ugovora.  Za organizacijo smo zadolžili Sebastjana, ki se je zadeve lotil znanstveno. Z avtom je prevozil pot z Nanosa do Bukovja, da bi preveril vozne, strminske in dolžniške razmere. Napaka!!! Ko se je po dolgi vožnji vrnil domov, nam je predlagal, da gremo raje peš, da poti ne bomo zmogli. Ja pa ja!  Saj poznate tisto, ko vam nekdo reče, da česa ne moreš narediti?! Zdaj se zadeve lotim znanstveno še sama in malo poguglam. Obstaja direktna pot gor iz Podgriča, dol pa lahko gremo tudi na Bukovje. Kajne??? 5 članov ekipe (Mateja, Primož, Bowsk, mož in jaz) se opogumimo in s parkirišča pod Nanosom v Razdrtem poženemo vetrovni dogodivščini naproti.  Preden zares startamo, nas presenetita Zlatan in Nede
Preberite več

Ljubelj - Preval-a - (Begunjščica) - Roblekov dom - Izvir Završnice - Zelenica

Slika
Dopusti, dežurstva, fešte, koncerti... V teh dneh težko uskladimo termin za primorsko- gorenjsko druženje v objemu slovenskih gora. Vseeno določimo termin, razpošljemo vabila in čakamo...na potrditve, na vreme... Končno pride sobota, od pričakovanih 15 udeležencev, se nas zbere devet. In med temi devetimi tudi najina hči in njena prijateljica. To pa je nepričakovano!    Mož je splaniral lepo, zložno in ne preveč zahtevno turco pod vznožjem Begunjščice. Vseh devet se nas je zgodaj zjutraj z Lubelja podalo na planino Preval-o. Skozi Bornove tunele z lučkami... ...in fascinantnimi razgledi... Pri Mariji fanta lovita sapo in nabirata energijo ;) Še malo pa bomo na planini... Ekipa je popolnjena, a ne za dolgo. Tu se bodo naše poti za kratek čas ločile - polovica ekipe gre namreč na Begunjščico, na Veliki vrh, ostali pa pod njo do Roblekovega doma, kjer se zopet srečamo. Brez Coca-Colce seveda ne gre....    Na Begunjščico se bomo vzpeli čez t.i
Preberite več

Po grebenu od Črne prsti preko Krna na Komno

Slika
Pravijo, da če ne veš, ne boli. Hec je v tem, da skoraj vedno izveš. In potem boli. Zelo. Prejšnji vikend nama je prvotne načrte prekrižalo vreme, ta teden pa je bila napoved sončna, suha, primerno temperirana, skratka popolna za hribolazenje. Nič izgovorov iskat, hitro gojzarje na noge dat! Izhodišče dvodnevne ture je bilo tokrat v Ravnah pri Bohinju, ob vznožju smučišča Kobla. Do tja naju je pripeljala moja mami, za kar se ji še enkrat lepo zahvaliva. Prečkava opustošeno smučišče in se poženeva v breg. Sonce je pokukalo izza hriba malo čez 6. uro, naju grelo in sušilo podrastje ob poti. Do Črne prsti hodiva večinoma po gozdu, do Oražnove koče, potem pa se pogled odpre na gore nad nama in dolino pod nama. Zajameva zrak s polnimi pljuči. Na Črni prsti kot ponavadi piha veter, v domu Zorka Jelinčiča je že zelo živahno in ko sestopiva z vrha (1.844 m.n.v.) si privoščiva umešana jajčka s slanino. Mlada oskrbnica doma jih je spekla popolno. Čeprav je bilo sedeti pred dom
Preberite več