1. zimski: Mrežce nad planino Lipanco (1965 m.n.v.)

Volnene nogavice, termo pajkice, termo majica, termo pulover, puhovka, šal, kapa, rokavice. Kaj? Mrzlo je!


Ne, nismo šli k nedeljskem bogoslužju. Nedeljsko dopoldne smo izkoristili za kratek gorniški izlet. Na goro Mrežce. Nad Lipanco. Marsikdo je ne pozna (do danes je tudi jaz nisem). Je omiljena destinacija za turne smučarje. Od danes tudi moja ;) Začnimo na začetku... 

Izhodišče za Mrežce (krajša varianta) je malo pred planino Zajavornik (smer Pokljuka, odcep desno nekaj km pred Rudnim poljem). Ko smo prispeli do parkirišča, je termometer kazal mrzlih -11 stopinj. Po čistem naključju srečam sodelavko, ki se v skupini ravno odpravljajo na pot. Pogled nanje potrjuje, da je zunaj precej mrzlo. Oblečeni in zaviti se spravimo na pot tudi mi: pes, mož, sestra in jaz - v tem vrstnem redu.

Po cca 20 minutah hoje se iz senčnega, mrzlega pokljuškega gozda pogled odpre na gore pred nami...tam nekje so tudi Mrežce.


Sneg škripa pod čevlji, sonce je zlezlo čez vrhove dreves, pot se zložno vzpenja... začuda postaja toplo, puhovka in rokavice romajo v nahrbtnik. 


Na pol poti (manj kot ura hoda) do vrha, na planini Lipanca, pri Blejski koči uživamo v sončnih žarkih in belini snega. Ahhhhhhhhhhh....lahko bi kar občepeli tukaj!




Levo od Blejske koče nas pot vodi proti Mrežcam (desno pa na Debelo peč). Pot je tu precej bolj strma, se posebej, če jo mahneš direktno gor. Pot tu ni uhojena, korak se pogreza in ko se mi udre do kolen, si nataknem gamaše. Sestre in moža očitno nič ne moti in jo veselo mahata naprej. Na sončni jasi me umirjeno počakajo.


Do vrha ni več daleč, a je zaradi snega hoja naporna, predvsem zaradi pomrzlih, strmih odsekov, kjer hodim po sistemu dva koraka naprej, enega nazaj. Grrrrr... Zakaj bi revež trpel, če pa v nahrbtniku nosi dereze??? Po drugem ali tretjem zdrsu je dovolj, ustavim se in na čevlje nataknem Verige Lesce. Z lahkoto!



Razgledi so fenomenalni. Oblaki se tlačijo skupaj, zato hitro stopim in se na vrhu pridružim ostalim članom. Po cca 5 minutah občudovanja narave in razgledov, nas začne zebsti, zato požigosamo knjižice, še malo poslikamo in se vrnemo po isti poti nazaj. Nerada priznam, a v tej pravljični zimski idili, to sploh ni bilo moteče.







Statistika:
- 10,3 km
- 680 m višincev
- 3 ure (neto)
- malo čaja, vode, Coca-Cole, borovničk in čokolade
- za kosilo pa domača pizza, ki jo je pripravila hči

Do naslednjič....

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Krožna kolesarska tura - Nanos (1.240 mnv)

Slika
S kolesom na Nanos je bila želja, ki se je že nekaj časa medila v moji glavi. Poguma za realizacijo pa kar od nikoder... Pred 3 tedni, ko smo se na Nanos sprehodili s prijatelji Primorci, pa smo se v žaru navdušenja enostavno zmenili, da gremo naslednjič gor s kolesi. Brez premisleka, brez ugovora.  Za organizacijo smo zadolžili Sebastjana, ki se je zadeve lotil znanstveno. Z avtom je prevozil pot z Nanosa do Bukovja, da bi preveril vozne, strminske in dolžniške razmere. Napaka!!! Ko se je po dolgi vožnji vrnil domov, nam je predlagal, da gremo raje peš, da poti ne bomo zmogli. Ja pa ja!  Saj poznate tisto, ko vam nekdo reče, da česa ne moreš narediti?! Zdaj se zadeve lotim znanstveno še sama in malo poguglam. Obstaja direktna pot gor iz Podgriča, dol pa lahko gremo tudi na Bukovje. Kajne??? 5 članov ekipe (Mateja, Primož, Bowsk, mož in jaz) se opogumimo in s parkirišča pod Nanosom v Razdrtem poženemo vetrovni dogodivščini naproti.  Preden zares startamo, nas presenetita Zlatan in Nede
Preberite več

Ljubelj - Preval-a - (Begunjščica) - Roblekov dom - Izvir Završnice - Zelenica

Slika
Dopusti, dežurstva, fešte, koncerti... V teh dneh težko uskladimo termin za primorsko- gorenjsko druženje v objemu slovenskih gora. Vseeno določimo termin, razpošljemo vabila in čakamo...na potrditve, na vreme... Končno pride sobota, od pričakovanih 15 udeležencev, se nas zbere devet. In med temi devetimi tudi najina hči in njena prijateljica. To pa je nepričakovano!    Mož je splaniral lepo, zložno in ne preveč zahtevno turco pod vznožjem Begunjščice. Vseh devet se nas je zgodaj zjutraj z Lubelja podalo na planino Preval-o. Skozi Bornove tunele z lučkami... ...in fascinantnimi razgledi... Pri Mariji fanta lovita sapo in nabirata energijo ;) Še malo pa bomo na planini... Ekipa je popolnjena, a ne za dolgo. Tu se bodo naše poti za kratek čas ločile - polovica ekipe gre namreč na Begunjščico, na Veliki vrh, ostali pa pod njo do Roblekovega doma, kjer se zopet srečamo. Brez Coca-Colce seveda ne gre....    Na Begunjščico se bomo vzpeli čez t.i
Preberite več

Po grebenu od Črne prsti preko Krna na Komno

Slika
Pravijo, da če ne veš, ne boli. Hec je v tem, da skoraj vedno izveš. In potem boli. Zelo. Prejšnji vikend nama je prvotne načrte prekrižalo vreme, ta teden pa je bila napoved sončna, suha, primerno temperirana, skratka popolna za hribolazenje. Nič izgovorov iskat, hitro gojzarje na noge dat! Izhodišče dvodnevne ture je bilo tokrat v Ravnah pri Bohinju, ob vznožju smučišča Kobla. Do tja naju je pripeljala moja mami, za kar se ji še enkrat lepo zahvaliva. Prečkava opustošeno smučišče in se poženeva v breg. Sonce je pokukalo izza hriba malo čez 6. uro, naju grelo in sušilo podrastje ob poti. Do Črne prsti hodiva večinoma po gozdu, do Oražnove koče, potem pa se pogled odpre na gore nad nama in dolino pod nama. Zajameva zrak s polnimi pljuči. Na Črni prsti kot ponavadi piha veter, v domu Zorka Jelinčiča je že zelo živahno in ko sestopiva z vrha (1.844 m.n.v.) si privoščiva umešana jajčka s slanino. Mlada oskrbnica doma jih je spekla popolno. Čeprav je bilo sedeti pred dom
Preberite več