Češka koča - Ledine - Baba
Kam naj jo mahne planinec na praznik, na dela prost dan? Da ne bo prehudo in hkrati dovolj zanimivo, da se napolni z energijo gora in sonca?
Na Češki koči je lepo! Potem bomo pa videli...
S parkirišča na Ravenski Kočni (980 m.n.v.), malo naprej od Planšarskega jezera na Zg. Jezerskem z možem ubereva pot proti Češki koči. Začne se jako strmo, zato ni nujno najbolj priporočljivo štartati s polno brzino :-)
Ko se gozdna pot priključi novi, široki makedamski cesti in se odpre pogled na gore, imam občutek, da so pljuča zares zadihala.
Nadaljujeva po Hudičevih kvancih, čez Vojtrco do Mrzle doline in prispeva na Češko kočo. Pot je lahka in z raznovrstnimi konstrukcijskimi popestritvami pravi balzam za telo in duha.
Češka koča (1.542 m.n.v.) je verjetno ena izmed najlepših in najprijaznejših koč na slovenskem. Še kopalnico ima takšno, da bi ji jo zavidal marsikateri hostel, če že ne hotel. In okolica! Tu si res v objemu gora - mogočnih, visokih in morda tudi dostopnih??? Postojiva pred smerokazom in tuhtava...Grintavec se mi je zameril, do Kočne je predaleč...pojdiva na Ledine (po domače Vadine), tam je še ena koča! :-)
Na Ledine vodita dve poti - Slovenska pot in pot skozi Žrelo. Slednja je "plezalna", zatorej edina smiselna izbira. Jupiiii, klini in jeklenice, prihajava!!!
A preden nadaljujeva, se pogled ustavi na okenski polici koče. Oooooo....kaj ko bi midva ostala tukaj? :-)
Pred prvim jeklenim vzponom naletiva na gručo planincev v polni bojni opremi - čelade, varovalni pasovi, vrvi in karabini, veliki nahrbtniki...za nekaj trenutkov sva prepozna, ravno so vstopili v steno, zato si namotava cigaret in čakava, da opravijo s tem vsemogočnim podvigom.
Medtem, ko čakava, klepetava z gospodom iz skupine - Planinskega društva Brda. Danes so že četrti dan v gorah, bili so na Grintavcu in Kočni, še vedno so polni energije in videti so odlično. Svaka čast!
Po prvi rundi jeklenic pride še druga, potem pa smo kar naenkrat pri Kranjski koči na Ledinah (1.700 n.m.v.). Tudi tu je že živahno, planinci malicajo in si izmenjujejo gorniške izkušnje :-)
Baba poskrbi, da nam ni preveč fletno oz. da ne pozabimo, da je treba z gore tudi dol. Slej ko prej. Tokrat je bilo prej - leteče mravlje niso dale miru in ker bojda pametnejši odneha, sva krenila v dolino.
Izbrala sva Jenkovo pot, po grebenu, prepadno, zdrsno, ne-zavarovano, a nebeško lepo in predvsem krožno. Vsekakor ta pot ni za vrtoglave, vsak korak zahteva 100% koncentracijo in pozornost.
A ko doseževa gozdno mejo, si oddahneva in se prepustiva zabavi - skakanje med koreninami, hoja po mehkih gozdnih tleh...popolni užitek. Kujeva načrt, kako si bova privoščila kislo zelje s klobaso in sirove štruklje ob Planšarskem jezeru. Mhmmm, kako bo to dobro!
Neverjetno hitro prispeva do avtomobila. Tole je bil vrhunski dan in odlična tura!
In, lahko bi vedela...poleg naju, si je zelje s klobaso in sirov štrukelj danes zaželel vsak deseti Slovenec in še kakšen turist!? Gostišče ob jezeru je bilo kot mravljišče. Nisva se niti trudila iskati parkirišča in kasneje še proste mize. Odpeljala sva se proti domu in si spotoma privoščila špikano pleskavico :-P
Časovnica z razdaljami:
Parkirišče (Ravenska Kočna) - Češka koča: 1h; 4,3 km
Češka koča - Kranjska koča na Ledinah: 45 min; 2,4 km
Ledine - Velika Baba: 1h 10min; 2,5 km
Baba - parkirišče: 1h 55 min; 6,5 km
Na Češki koči je lepo! Potem bomo pa videli...
S parkirišča na Ravenski Kočni (980 m.n.v.), malo naprej od Planšarskega jezera na Zg. Jezerskem z možem ubereva pot proti Češki koči. Začne se jako strmo, zato ni nujno najbolj priporočljivo štartati s polno brzino :-)
Ko se gozdna pot priključi novi, široki makedamski cesti in se odpre pogled na gore, imam občutek, da so pljuča zares zadihala.
Nadaljujeva po Hudičevih kvancih, čez Vojtrco do Mrzle doline in prispeva na Češko kočo. Pot je lahka in z raznovrstnimi konstrukcijskimi popestritvami pravi balzam za telo in duha.
Češka koča (1.542 m.n.v.) je verjetno ena izmed najlepših in najprijaznejših koč na slovenskem. Še kopalnico ima takšno, da bi ji jo zavidal marsikateri hostel, če že ne hotel. In okolica! Tu si res v objemu gora - mogočnih, visokih in morda tudi dostopnih??? Postojiva pred smerokazom in tuhtava...Grintavec se mi je zameril, do Kočne je predaleč...pojdiva na Ledine (po domače Vadine), tam je še ena koča! :-)
Na Ledine vodita dve poti - Slovenska pot in pot skozi Žrelo. Slednja je "plezalna", zatorej edina smiselna izbira. Jupiiii, klini in jeklenice, prihajava!!!
A preden nadaljujeva, se pogled ustavi na okenski polici koče. Oooooo....kaj ko bi midva ostala tukaj? :-)
Pred prvim jeklenim vzponom naletiva na gručo planincev v polni bojni opremi - čelade, varovalni pasovi, vrvi in karabini, veliki nahrbtniki...za nekaj trenutkov sva prepozna, ravno so vstopili v steno, zato si namotava cigaret in čakava, da opravijo s tem vsemogočnim podvigom.
Medtem, ko čakava, klepetava z gospodom iz skupine - Planinskega društva Brda. Danes so že četrti dan v gorah, bili so na Grintavcu in Kočni, še vedno so polni energije in videti so odlično. Svaka čast!
Po prvi rundi jeklenic pride še druga, potem pa smo kar naenkrat pri Kranjski koči na Ledinah (1.700 n.m.v.). Tudi tu je že živahno, planinci malicajo in si izmenjujejo gorniške izkušnje :-)
Spet stojiva pred smerkozom in na glas razmišljava ali naj kreneva nazaj proti Jezerskem ali imava moč, voljo in energijo povzpeti se še kam? Na Veliko Babo, po zelo zahtevni plezalni poti?! (na voljo je tudi lažja pot, ki pa je skoraj še enkrat daljša - po sistemu "okoli riti v žep") Starejši gospod, izkušen planinec, se pridruži najini debati. Ni tako grozno. Isto kot čez Žrelo. Nobene panike! In sva se odločila...da greva še malo v steno :-)
Po kratki pavzi in Coca-Coli dvigneva riti in gas - pot najprej preči pobočje in se še nekoliko spusti, potem pa...voila: ceu kup klinov, jeklenice in dolge stene:-)
Medtem ko se Baba baha tik pred najinim nosom, sopihava in razmišljava ali ne bi bil že čas za nakup čelade??? Sam vzpon ni nevaren, jeklenica je lepo speljana, tudi klini so tam, kjer morajo biti - no, če bi imela hudo kratke noge, bi morda mislila drugače :-) Skratka, vse je ok, samo morebitno plazenje kamenja ni. Jap, čelada je smiselna investicija!
Ko se jeklenice nehajo, je še slabe pol ure do vrha. Zdaj cenim steno in senco v katero je bila odeta. Baba se pač rada sonči, vendar ne popuščamo...švic gor ali dol, mi prihajamo na obisk.
In to je tisto, za kar se je vredno potruditi. Vrh (Velike) Babe (2.127 m.n.v) radodarno ponuja veličastne razglede na vse strani. Pogled seže do julijcev s Triglavom do avstrijskih nižin. In začuda je prijetno toplo, nič ne piha, le sonce prijazno suši prepoteno kožo. Tu se počutim ponižno in majhno in hkrati ponosno in zadovoljno.
Izbrala sva Jenkovo pot, po grebenu, prepadno, zdrsno, ne-zavarovano, a nebeško lepo in predvsem krožno. Vsekakor ta pot ni za vrtoglave, vsak korak zahteva 100% koncentracijo in pozornost.
Neverjetno hitro prispeva do avtomobila. Tole je bil vrhunski dan in odlična tura!
In, lahko bi vedela...poleg naju, si je zelje s klobaso in sirov štrukelj danes zaželel vsak deseti Slovenec in še kakšen turist!? Gostišče ob jezeru je bilo kot mravljišče. Nisva se niti trudila iskati parkirišča in kasneje še proste mize. Odpeljala sva se proti domu in si spotoma privoščila špikano pleskavico :-P
Časovnica z razdaljami:
Parkirišče (Ravenska Kočna) - Češka koča: 1h; 4,3 km
Češka koča - Kranjska koča na Ledinah: 45 min; 2,4 km
Ledine - Velika Baba: 1h 10min; 2,5 km
Baba - parkirišče: 1h 55 min; 6,5 km
Draga moja, ko ti pripoveduješ vse skupaj izgleda enostavno kot igra :)
OdgovoriIzbriši