6. maj 2017: Ljubljana - Po poti spominov in tovorištva / March along barbed wire


Pred natanko 60 leti so se po Poti spominov in tovarištva sprehodili prvi pohodniki.
32 km dolgi "zeleni obroč" okrog najlepšega mesta na svetu nas spominja na osvoboditev Ljubljane daljnega leta 1945, hkrati pa je odličen "izgovor", da premaknemo svoje riti, se družimo s prijatelji, srečamo stare znance in spoznamo nove.

Preteklo soboto, ki se je izkazala za odličen pohodniški dan (prijetne temperature, sonce je posijalo okrog pol devete ure, dežja ni bilo), se je na PST podalo ogromno ljudi. Mladi, stari, hitri, počasni ... in med njimi tudi mi. Sodelavka se je na pohod te dolžine podala prvič (in vrhunsko odhodila prav vsak meter poti...bravo!), jaz sem ga izkoristila za "Camino trening" (testirala sem nove superge in hojo s cca 8 kg nahrbtnikom), moj mož pa se je šel spočit po jutranjem teku na domači hrib ;)

Organizatorji so se nadejali sklenitve kroga na celotni trasi s stikom rok vseh pohodnikov - na to so nas pozivali mediji in tista peščica pridnih in potrpežljivih "kontrolorjev", ki so nam izdali beležko v katero smo vzdolž poti nabirali štampiljke, ki so izkazovale, da smo prehodili določen del poti, etapo. Celo ekipo Planet TV smo ujeli s kotičkom očesa, ki se je nadejala posneti ta veličasten trenutek, ko bo sirena oznanila, da je ura poldne. No ja, ne vem ali je to slovenska zadržanost in sramežljivost, ampak nihče ni dajal znakov, da bi se želel rokovati / stiskati z drugimi, nepoznanimi ljudmi. Kljub temu smo majčkeno majčken krog sklenili mi trije. Za hec. In veselje.

Bil je lep dan in dober pohod. Hvala organizatorjem in vsem šoferjem, ki so potrpežljivo čakali pred prehodi peščev, ko so se vile trume pohodnikov.

English summary:
March along barbed wire started sixty years ago. Although we primarily celebrate liberation of the most wonderful city in the world - Ljubljana with this march of 32 km it is also a good "excuse" to move our behinds, mingle with friends, meet some old friends and even make some new.

On this sunny and friendly Saturday many people marched - young, old, slow, fast ... somewhere between them even we. My collegue who walked a distance of this lenght for the first time and did it perfectly, I used it for the "Camino training" with new shoes and 8 kg backpack while my husband just took it to rest after morning's run on home hill ;)

March organizers hoped that all walkers on the way will conclude their hands in one big and unified circle. It didn't happen - due to reserved and shy Slovenian people or? Who knows... Nevertheless us three did put hands together when noon was announced by the sirene. Just for fun. And joy.

It was a fine day and a good walk. Special thanks goes to organizers and all the drivers who were patiently waiting on street crossings.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Krožna kolesarska tura - Nanos (1.240 mnv)

Slika
S kolesom na Nanos je bila želja, ki se je že nekaj časa medila v moji glavi. Poguma za realizacijo pa kar od nikoder... Pred 3 tedni, ko smo se na Nanos sprehodili s prijatelji Primorci, pa smo se v žaru navdušenja enostavno zmenili, da gremo naslednjič gor s kolesi. Brez premisleka, brez ugovora.  Za organizacijo smo zadolžili Sebastjana, ki se je zadeve lotil znanstveno. Z avtom je prevozil pot z Nanosa do Bukovja, da bi preveril vozne, strminske in dolžniške razmere. Napaka!!! Ko se je po dolgi vožnji vrnil domov, nam je predlagal, da gremo raje peš, da poti ne bomo zmogli. Ja pa ja!  Saj poznate tisto, ko vam nekdo reče, da česa ne moreš narediti?! Zdaj se zadeve lotim znanstveno še sama in malo poguglam. Obstaja direktna pot gor iz Podgriča, dol pa lahko gremo tudi na Bukovje. Kajne??? 5 članov ekipe (Mateja, Primož, Bowsk, mož in jaz) se opogumimo in s parkirišča pod Nanosom v Razdrtem poženemo vetrovni dogodivščini naproti.  Preden zares startamo, nas presenetita Zlatan in Nede
Preberite več

Ljubelj - Preval-a - (Begunjščica) - Roblekov dom - Izvir Završnice - Zelenica

Slika
Dopusti, dežurstva, fešte, koncerti... V teh dneh težko uskladimo termin za primorsko- gorenjsko druženje v objemu slovenskih gora. Vseeno določimo termin, razpošljemo vabila in čakamo...na potrditve, na vreme... Končno pride sobota, od pričakovanih 15 udeležencev, se nas zbere devet. In med temi devetimi tudi najina hči in njena prijateljica. To pa je nepričakovano!    Mož je splaniral lepo, zložno in ne preveč zahtevno turco pod vznožjem Begunjščice. Vseh devet se nas je zgodaj zjutraj z Lubelja podalo na planino Preval-o. Skozi Bornove tunele z lučkami... ...in fascinantnimi razgledi... Pri Mariji fanta lovita sapo in nabirata energijo ;) Še malo pa bomo na planini... Ekipa je popolnjena, a ne za dolgo. Tu se bodo naše poti za kratek čas ločile - polovica ekipe gre namreč na Begunjščico, na Veliki vrh, ostali pa pod njo do Roblekovega doma, kjer se zopet srečamo. Brez Coca-Colce seveda ne gre....    Na Begunjščico se bomo vzpeli čez t.i
Preberite več

Po grebenu od Črne prsti preko Krna na Komno

Slika
Pravijo, da če ne veš, ne boli. Hec je v tem, da skoraj vedno izveš. In potem boli. Zelo. Prejšnji vikend nama je prvotne načrte prekrižalo vreme, ta teden pa je bila napoved sončna, suha, primerno temperirana, skratka popolna za hribolazenje. Nič izgovorov iskat, hitro gojzarje na noge dat! Izhodišče dvodnevne ture je bilo tokrat v Ravnah pri Bohinju, ob vznožju smučišča Kobla. Do tja naju je pripeljala moja mami, za kar se ji še enkrat lepo zahvaliva. Prečkava opustošeno smučišče in se poženeva v breg. Sonce je pokukalo izza hriba malo čez 6. uro, naju grelo in sušilo podrastje ob poti. Do Črne prsti hodiva večinoma po gozdu, do Oražnove koče, potem pa se pogled odpre na gore nad nama in dolino pod nama. Zajameva zrak s polnimi pljuči. Na Črni prsti kot ponavadi piha veter, v domu Zorka Jelinčiča je že zelo živahno in ko sestopiva z vrha (1.844 m.n.v.) si privoščiva umešana jajčka s slanino. Mlada oskrbnica doma jih je spekla popolno. Čeprav je bilo sedeti pred dom
Preberite več