Roadtrip Srbija: 5. dan

S polnimi želodčki in neverjetnimi vtisi pokrajine, ljudi, kulture, ležemo k zasluženemu počitku. Danes celo v miru in tišini (v petek in soboto so v hotelu, kjer smo spali, proslavljali zaroko/poroko/rojstni dan/krst, kar je pomenilo predvsem to, da je glasna, narodna muzika brez premora donela po vseh hodnikih in sobah), da smo nadomestili izpad/pomanjkanje preteklih noči.
Poleg jutranje kave je naša naloga še najti kitajski magazin, kjer bomo kupili dežnike (dežuje :( ), rezervne superge in kape. Tako kot vse druge, tudi to nalogo uspešno opravimo, potem pa nas Vojče odpelje v Bistrico, na tradicionalno  manifestacijo vodenic, letos že 8. po vrsti. 

Ponavadi nismo take sreče, a v trenutku ko parkiramo, dež poneha. Vojče seznani predsednika krajevne skupnosti in vodjo trubačev o visokih gostih, ki se udeležujejo manifestacije.

Pri prvi vodenici se že zbirajo krajani, drugi obiskovalci in televizijci. Mize se šibijo od dobrot, mlini meljejo koruzo v moko. Trubači ogrevajo pljuča in vabijo še druge.

Gazda vodenice vsem "gostom" ponudi rakijo, ki jo je nevljudno zavrniti. Gazdarica vsem gostom ponudi slanih in sladkih dobrot. Med njimi tudi kučme, meni najdražjo sladico. Ne smeš in ne moreš odkloniti. Ko pojemo in popijemo skorajda vse, mi mlinar v roke porine 4 vrečke sveže mlete koruzne moke, domačice pa hitijo razlagat recepte za to in ono jed ... še dobro, da imamo Google, ker v glavi ni ostalo nič.

Ker sem tako dolgo klepetala, so prijatelji odšli naprej proti drugi vodenici. Ravno ko skačem po poti in pazim, da ne zagazim v blato, ustavi eden od krajanov in me povabi, da me odpelje do naslednje lokacije. Da se ne izgubim, ker so me zapustili.

Brez kančka dvoma prisedem. Ženski del družbe se usmiliva in vzameva s seboj, fantom pa se nagajivo smejemo v brk ;)
Pri naslednji vodenici se ponovi vse isto kot pri prvi...

In pri tretji isto....

In pri četrti....

In peti...

Tu končno obupamo, od vsega dobrega se komaj še premikamo. Tu naša glavna faca Andrej opravi intervju, prispevek je bil objavljen na TV Mlave.
Za piko na i se slikamo še z vsemi zaslužnimi za ta dogodek in potem odidemo na kafu. I rakiju;=)

Kar nismo uspeli realizirati včeraj, moramo danes. Nekaj metrov stran od Bistrice so terme Ždrelo. Na parkirišču s tremi avtodomi parkirani .... Slovenci!

Sicer niso tako zelo nori kot mi, ampak bolj zadržane sorte. Tudi malo starejši so že;) Preden se izgubimo v debati in še čem drugem, gremo na bazen. Da se malo operemo. In segrejemo. Voda je namreč nečloveško vroča - do 42 stopinj menda!!!
No ja, prej še fotosešn v narodnih nošah;))

K sreči imajo v teh termah tudi tobogane, tako da nam ni dolgčas. Izkoristimo vsako minuto....

Ker je res vroče, se po dobri uri poberemo iz term. Slovenci z avtodomi so se okorajžili in nas pričakali z domačim, dolenjskim vinom in srbsko rakijo. Na zdravje!

Preden gremo v Ranovac na večerjo (ženske spet kuhajo doma!), se ustavimo še na eni kavi....

In še postanek v lokalni trgovini, da se okrepijo zaloge kisele vode i piva.

Te male trgovinice so prav značilne za male kraje in velikokrat (ali pa vedno) služijo kot bife in prostor za druženje obujanje spominov ipd.

Večerja bo vsak čas, fantje izkoristijo proste minute za ogled vasi in obiske sosedov...tudi Vekiče, ki nam je prejšnji večer prinesel rakijo za domov (v dar) in ki je v domačih logih poznan predvsem po tem, da  je za je hec poimenoval vse ulice v vasi....njegova nosi ime Bulevar Vekice Topaloviča;))

Punce pa smo delale tisto, kar znamo najbolje - klepetale. In do konca pripravile večerjo. Ki jo je bilo spet za pol vasi. Jedli smo domačo piščančjo čorbico, pogačo in vlaške plašinke (ocvrto testo, ki v svoji topli sredici skriva stepena jajca in domači mladi sir - njami!!!). S kruhom pomazano!

Prevozili? Še vedno več kot prehodili ;)