Sometimes I walk

V ponedeljek, 3. 2. 2020, bodo odprli prijave za Pohod po medvedovih stopinjah. Sva pripravljena? Zagotovo še nisva, je treba migat! Ker se nama ne ljubi vozit daleč in ker je okoli Brezovice napovedano slabo vreme (da bi končala Pentljo), se odločiva, da greva kar od doma in narediva en lep krog po domačih "goricah". Najprej seveda na Stari grad. Direkt od doma, naravnost gor. 15 minut hoje v klanec požene kri po žilah in zbudi mišice. Pogledava prek ruševin in izbereva naslednji vrh - Grmada. Ruševine pustiva samevati naprej in se obrneva proti vzhodu, smer Sv. Tilen nad Repnjami.  Tu sva doma, tu narediva večino kratkih treningov ali pa samo sprehodov s kosmatincem. Sestavni del rutine je vpis v knjigo na Zemljanki... ... in po treh km še enkrat na Tilnu... Pozdraviva gozdarja (podrla sta drevesa pred cerkvico, zdaj se bohoti v vsej veličini :) in nadaljujeva proti Repnjam...  V Repnjah morava stopiti na asfalt, k sreči ne za dol...

V torek dopoldne mi sestrica pošlje zemljevid s traso Krožne poti Pentlja in pripisom "Nekaj za vaju". V torek popoldne, ob kavici, možu pokažem zemljevid. "Ja, bova šla, a ne?" vpraša. "Ja, najbolje kar zdaj - temperature so ok, snega ni, napovedano je lepo vreme za vikend." mirno odvrnem. Pogleda me malo postrani in dvomi "A misliš, da zmoreva?" "Itak!" izstrelim. Ko se spogledava, oba bruhneva v smeh (zadnje čase sva predvsem kratkoprogaša, op. a.). V sredo imava oba odobren dopust za petek, kar pomeni, da greva... "Bog, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!" mi odmeva v glavi, a sem lepo tiho in ne priznam, da me malo skrbi. Prebereva opis poti (https://www.brezovica.si/krozna-planinska-pot-pentlja/), podrobneje pregledava zemljevid, si narediva lasten dnevnik za zbiranje žigov, z vsemi napotki za preživetje seznaniva hčer, ki bo ostala doma in na dan D (petek), ko se zdani (malo čez 7 uro) parkirava v Podpeči (sti...